V torek zvečer je v ljubljanski Cankarjev dom pripotoval Damir Imamović s kitaro, računalnikom in temeljito raziskovalno popotnico. Mimogrede, iz Sarajeva je prinesel tudi precej vrečk sladkarij iz tamkajšnjega Badem-butika.
Filozof Imamović se je na delavnici Sevdah-lab srečal s kreativcem Damirjem, preteklost je skozi preverjene podatke o materialni kulturi sevdaha iskala stik z današnjim, živim tkivom.
Imamovič pravi: repertoar ni dovolj, potrebna je obrt, temeljit sistem, ki omogoča, da katerikoli instrument odigra in odpoje neko obliko. Zato je s temeljitim, večletnim raziskovanjem, postavil temelje umetniški formi sevdaha.
Imamović se pojma Balkan ne boji. Kako blagodejno je po pisateljskem govoru Miljenka Jergovića slišati še nekoga govoriti in peti o živi zapuščini širšega prostora, Balkana.
Mojstrstvo igranja in petja je Imamović dokazal že velikokrat, tudi v torek zvečer. Sposobnost kritičnega, a nadvse duhovitega in iskrenega popisovanja njegove glasbene zapuščine je briljantno povezoval z neštetimi glasbenimi primeri, ki jih je stresal iz grla.
Damir Imamović bo novembra v Sarajevu vodil veliko delavnico, kjer bodo z udeleženci praktično razgrajevali in gradili sevdah.
V pogovoru po predavanju je jasno izrazil pripravljenost, da podobno obliko glasbenega raziskovanja in druženja izpelje kmalu tudi v Ljubljani. Smo pripravljeni?
